Izabrane pesme Ivana Gorana Kovačića zbirka je poezije ovog hrvatskog pesnika. Okuplja lirske i refleksivne stihove, uključujući i dijalekatske pesme poput one o Božiću i životinjama. Vredi je slušati zbog zvučnog jezika i toplog, čovekoljubivog tona.
Dar divana Dar divana Ni mi v rodu sveti Frane, Ki s ticàmi i z govêdi Brackê vodil jè divane, – I držal im propovedì. Ni mi steljo videt bilo F polnoči i o Ivanju, Kako sveče jo pokrilo; Ke čudnemu vzrok je znanju. Nimam klinčano kantredo Bez mrvice od železa Da bi čul z vilo besedo, Ke jo drži krava Breza. Ni bilo ni jedne moči, Nadnaravne i nadljucke, Da po danu i ob noči Čujem zajce, vole, cucke; Da mi saka reč im znana Tožbe, kletve, soze, svaje – Špot na sljugo i plovana, Ki ji “blagoslove” daje. Magârca so moja vuha Čula pravit o Betlemu: Kako Josip dal mu kruha, A brada je tresla se mu.
“I Marija se jokala Z detetom na slabe roka. I stvorenja sa so stala F pustinje od sôz i joka. Jokale su sohe trave I deve i ovce, koze, Konji, janjci, miši, krave – I od peska bodo soze… Blistal se je pot za nami: Soze bile su dragulji I biseri beli sami, – Sveti zdihi pa metulji… A mene pod nogam, dragi, Stvorila se diteljina I izvôr’c mrzli, blagi; Dar samega Božeg Sina!” Zasopile teško krave, Zafrkali jako konji. Začujeni si od slave Ka ni prišla nigdar do nji. Psikale pobožno guske, I šešmiši z gred so pali. Race, zajci, piščad v ljuske, Telci tiho zajokali… Ali med tem svetem glasom Zagrmel je smeh v grohotu; – To se smejal star vol basom. – Saki šutel f svojem katu… “- Ha! ha! Vi magarci, Mulci, vušivci i mule, Modreji so divlji jarci I vredneje prazne lule.
Readnara
